Vožnja z motornim kolesom oz. skuterjem ni le način premikanja, temveč tudi enkratni občutek avanture, svobode in sprostitve. Prinaša pa tudi tveganja, ki jih je prav poznati.
Za varno in prijetno vožnjo moramo biti primerno telesno pripravljeni in gibčni. Pred sezono je nujen tudi trening osnovnih veščin obvladovanja vozila, predvsem zaviranja, ustavljanja in premikanja.
Tudi Vaš skuter mora biti v dobri kondiciji. Redni servisni pregledi in pred vožnjo vsaj optičen pregled zavor, pnevmatik, in luči naj postanejo samoumevno opravilo. Vgrajeni originalni deli zmorejo prenesti obremenitve pogonskega agregata, nestrokovni posegi (friziranje) ali vgradnja nehomologiranih elementov pa lahko porušijo uravnoteženost vozila, kar je zelo nevarno in tudi z zakonom prepovedano početje.
V prometnih nesrečah so poškodbe glave najpogostejše, v kar 58% pa žal tudi vzrok smrti. Čelada mora ustrezati evropskim standardom, dokazilo o tem je napisano na všitku v čeladi, kjer mora pisati ECE 22/05. Čelada se mora tesno prilegati, ne sme pa tiščati, zato jo moramo pred nakupom imeti dovolj dolgo na glavi.
Padcem z motornim kolesom se skoraj ne da izogniti, zato mora biti voznik motornega kolesa ob vsaki vožnji opremljen s kompletno zaščitno obleko. Obleka mora biti udobna, vendar kljub temu tesno prilegajoča. K opremi sodijo tudi ustrezni škornji, rokavice in ledvični pas. Večina motorističnih oblačil ima všite dodatne zaščitne obloge na delih, kjer so telo in okončine še posebej izpostavljeni poškodbam.
Ustrezna oblačila si danes lahko privoščimo tudi skuteristi, saj veliko proizvajalcev ponuja tudi urbana oblačila (za vsak dan) z všitimi protektorji, ki odgovarjajo tudi izgledu. Usnjen enodelni pajac pač ne sodi na Vespo za vožnjo po mestu.
Ko izgovorimo besedo »triindvajset« preteče ena sekunda. V tem kratkem času prevozimo 14 metrov (POZOR ŠTIRINAJST METROV), če smo se peljali s hitrostjo »le« 50km/h!
25 km/h = 6,95 m/s
50 km/h = 13,9 m/s
60km/h = 16,6 m/s
70km/h = 19,4m/s
90km/h = 25m/s
100km/h = 27,7m/s
130km/h =36,1 m/s
Reakcijski čas človeka je od 0,5 sekunde do 1,5 sekunde, v povprečju 1 sekunda. Če hodimo, prehodimo v sekundi 1,4 m, če drvimo s hitrostjo 200 kom/h, pa prevozimo v sekundi 55, 5m (dolžino nogometnega igrišča v dveh sekundah).
Pri hitrost sta zelo pomembna dejavnika vidljivost in vidnost. Vidljivost pomeni, da dlje kot vidimo, varnejša je naša vožnja, vidnost pa, da prej ko se nas vidi, manj bo presenečenj.
Pri izurjenem motoristu znaša čas optimalnega zaviranja od hitrosti 100km/h do ustavitve približno 3 sekunde. Pri hitrosti 60km/h se ustavljamo 8 – 10 m. Pri hitrosti 120 km/h pa 35 -40 metrov. Če se hitrost podvoji se zavorna pot početveri!
Na zaviranje vplivajo predvsem: stanje, vrsta, kakovost in temperatura vozne podlage, ki pogojuje tornost in oprijemljivost brezhibne, ustrezne in s prepisanim tlakom polnjene pnevmatike, obremenitev vozila, ter brezhibno delovanje zavornega sistema.
Pot ustavljanja je seštevek: hitrosti, reakcijskega časa in poti zaviranja.
Primer: pri vožnji 60km/h prevozimo v eni sekundi približno 17 metrov. Če imamo dober reakcijski čas, se na situacijo z zaviranjem odzovemo v 1 sekundi. Pot zaviranja prišteje k tem metrom še vsaj 10 metrov do ustavitve. Pri 60km/h torej znaša pot ustavljanja 27m, če delujejo človek in zavorne naprave brezhibno in če je oprijemljivost dobra.
Motorist mora z roko in nogo sočasno obvladati dva različna in neodvisna zavorna sistema. Posebno pomembno je, da z njim zavira usklajeno in učinkovito. Ker se pri zaviranju prednje kolo močno obremeni, zadnje pa razbremeni, lahko s prednjo zavoro dosežemo večjo zavorno moč. Kolesi ne smeta blokirati. Dokler se kolesi vrtita, ju lahko obvladujemo. Najpomembnejše pri zaviranju je , da začetek zaviranja ni eksploziven, ko začno zavore prijemati, pa lahko pritisk zelo hitro povečujemo do meje blokiranja. Te veščine se je treba naučiti in jo vaditi. Pri visokih hitrostih se pot ustavljanja povečuje neproporcionalno, kar pomeni, da se motorno kolo ob polnem zaviranju pri 80km/h ob polnem zaviranju zaustavi po 57 metrih, pri hitrosti 100km/h pa po 57 metrih še vedno vozi s 70km/h in potrebuje do zaustavitve še 27 metrov. Olje, prah in druga umazanija na cestišču so skupaj z vodo zelo zdrsljiva in spolska mešanica, v takih primerih je potrebno zavirati še posebej previdno in z občutkom.
Da bi nas človekovo oko lahko natančno videlo, se mu moramo približati na vsaj 200 – 250 metrov. Zato je na motociklu prižgana luč še posebno pomembna. Ozko silhueto motornega kolesa z voznikom je v gostem prometu ali ob slabši vidljivosti lahko spregledati. Že navaden svinčnik, če ga držite v iztegnjeni roki zakrije 50 m oddaljenega motorista.
Pri vožnji 90km/h (25m/s) bomo v dveh sekundah pri pešcu. Če nas še ni zaznal, ne vemo kaj bo naredil, ko nas bo zagledal. Če se premikamo hitreje kot ostali udeleženci v prometu, je predvsem od nas odvisno, kako se bo nastala situacija razpletla. K izboljšanju naše opaznosti in vidnosti precej pripomorejo raznobarvna oblačila, ponoči pa všite ali dodane odsevne površine (trakovi, napisi, oznake, ipd.)
Udeleženci v prometu pogosto podcenjujejo hitrost motornih koles, precenjujejo pa njihovo gibčnost in sposobnost zaviranja. Zato mora biti način vožnje za ostale udeležence jasen in razpoznaven. Premike, prehitevanja in vse druge manevre pravočasno in jasno nakažite ter se prepričajte, če jih lahko varno izvedete. Ne pospešujte sunkovito, ne zaganjajte se od križišča do križišča, ne vozite slaloma med vozili, upoševejate mrtve kote drugih udeležencev in ne prezrite otrok, pešcev in kolesarjev.
Pnevmatike so edina vez motornega kolesa z voziščem., povprečno je ta vez velika približno 20 cm². Samo od te vezi je odvisno, kako varno se bomo peljali. Poškodovane stranice in tekalna površina, nepravilen tlak, izrabljen profil in podobno vodijo v nesrečo. Pri novih pnevmatikah smemo optimalen oprijem pričakovati šele po 500 prevoženih kilometrih.
Tisti vozniki, ki vozijo predvidljivo, varčujejo z gorivom in zmanjšujejo obrabo vrtečih delov celotnega motornega kolesa. Pravočasno prestavljajte v višjo prestavo, vozite z nizkimi vrtljaji in ne povzročajte nepotrebnega hrupa.
Za motor sta dobra volja in nasmeh, zagrenjeni in slabe volje v vožnji ne boste našli lepih doživetij in avantur. strah je sovražnik, previdnost je prijatelj, dobra vožnja pa nas zaščitni znak.
Tekst je povzet iz brošure 10 zakonov ceste za motocikliste, ki jo je izdala AMZS 2003.